sreda, 29. februar 2012

Ja, na žalost ni bilo druge rešitve. Tiste, ki skrbi, da se vrnem domov potrt in depresiven, obveščam, da prihajam dobre volje, brez psihičnih navlak. Edini problem so noge in križ, kar pa je že v fazi zdravljenja.
Tekom dneva (noči) pa napišem kako je bilo.
Srčen pozdrav,
Raje

Ko se ena pot konča, se začne druga!

Prejle, ob petih zjutraj, ko sem spala ob tašči, me je poklical Raje. To sem pričakovala, saj sem noč, ki sem jo seveda sprva preživela v domači postelji, nadaljevala na ZD na infuziji.
Nisem vedela, da sem tega sposobna, a v vseh urah, ko je bil moj ljubi na poti, sem se čisto povezala z njim, se to noč izčrpala skoraj do nezavesti, a žal ni pomagalo. Za njegove tetive je bil napor vsega gaženja očitno prehud.
Sedaj je že na varnem v Anchoriegu, jaz pa bom tudi prišla k sebi.

Hvala vsem za dobre misli, tudi v mojem imenu,
Ruth

Spet ...

Ahilova tetiva ni bila samo Ahilov problem.
Na žalost!
Krute razmere so mi omogočile vodstvo. In povzročile poškodbe.
In to je to.\

Hvala vsem za pozitivne misli! Moči, volje, borbenosti ... mi ni manjkalo. Mogoče sreče?
Mogoče sem pa le prestar za takšne napore?

Spremljevalci