petek, 30. oktober 2009

Načrtovanje treningov

Še 120 dni. Še dva ciklusa treningov.
Trening ultramaratona je specifičen. Moj pristop je načrtovan. Načrt narejen na osnovi teorije, ki sem jo pridobil na Fakulteti za šport in še več s sodelovanjem z Velpec Urošem, nekdanjim vrhunskim ultratriatloncem in sedanjim trenerjem slovenske moške biatlonske reprezentance.

Desetmesečni makrocicklus vsebuje štiri cikluse:

PRIPRAVLJALNI CIKLUS
16 TEDNOV
Začetna faza treniškega procesa. Postopno privajanje telesa na daljše obremenitve. Nizka intenzivnost, vsestranska sredstva treningov - tek, kolo, hoja v gore, pohodi, plavanje, moč...

BAZIČNI CIKLUS
12 TEDNOV
Postopno povečanje časa treningov. Nizka intenzivnost, vsestranska sredstva treningov, dodano rolkanje

RAZVOJNI CIKLUS
10 TEDNOV
Poudarek na dolgih treningih - od 3 do 12 ur, v drugi polovici ciklusa vključitev dvodnevnih, nočnih tur. Nizka intenzivnost, dodajanje višje intenzivnosti v sklopu treninga; pomen regeneracije, prehrane. Zmanjšanje števila treningov na kolesu, povečanje količine na rolkah, tek na smučeh, krplanje, turno smučanje.

SPECIALNI CIKLUS
8 TEDNOV
Dolgi treningi, večdnevni situacijski treningi. Poudarek na teku na smučeh s pulko. Testiranja opreme, spanje zunaj.

To je groba skica načrta. Poleg omenjenega je skrb za zdravje in prehrano ključnega pomena. Prav tako psihološka priprava. Na tako dolgih preizkušnjah je končni rezultat, če so telo, vreme in logistika optimalni, 90% pogojen z dogajanjem v glavi.

torek, 20. oktober 2009

Sponzorji, donatorji

Tudi logistika letos poteka drugače kot pri prejšnjih odpravah. Predvsem njen finančni del. Vedno, ampak res vedno, je ta del potekal stopnjevano do zadnnjih dni pred odhodom. Namesto umirjanja in koncentracije so brneli telefoni, po njih stresna prepričevanja in prošnje za izpolnitev obljub, vožnje, čakanja ... Ure namenjene za ključne treninge so se izgubljale v pričakovanjih evrov. Danes imam to poglavje zaključeno. Še tule, Vasco, Tomaž, najlepša hvala!

Letalska karta je v žepu. Tu mi vedno pomaga Tatjana iz podjetja Thaico. Ne samo ugodno, predvsem pravilno. Zaradi zgolj predvidenega dneva povratka in časa, ko na Aljaski poteka Iditarod, je v Anchorageu iskanje prostega mesta za povratek nemogoče. Tatjana mi uredi v nekaj urah. Ko so nekateri kolegi na let čakali tudi po štirinajst dni, sam nisem upal več kot tri.

Podobno je z opremo. Vse je pripravljeno, vse pravočasno. Testiranja bodo zato lahko popolna in časa za izboljšanje dovolj. Tu pa gre zahvala prijateljem, vsakoletnim sponzorjem: Tomažu iz Albatross fly, Roku iz Annapurne in Matjažu iz Koale.
Ugodno razmerje menjave dolar-evro pa tudi ni kar tako.
Tako. Ostane le še natančno štiri mesece do odhoda. Štiri mesece za trening.

četrtek, 15. oktober 2009

Odštevanje, oprema

Ni treba koledarja in prstov. Sodobna tehnologija je od hudiča. Samo poiskat je treba.
Čas teče. Pada enakomerno, neusmiljeno. Na meni je, da ga optimalno izkoristim.
Trenutno gre vse po načrtih.
Oprema se dopolnjuje. Večino imam že od prejšnjih let. Stvari, ki pa so se izkazale za pomanjkljive, slabe ali pa jih lahko izboljšam, pa menjam.
Na primer smuči. Z menoj gresta dva para. Klasik fantastik in kratke drsalne. Tokrat Atomic.

Klasične smuči: Atomic Vasa G2

Mazanje klasičnih smuči je bilo v ekstremno mrzlih pogojih vsakoletna težava. Na trgu so zadnja leta tekmovalne smuči s posebno "prime in drsi" strukturo. Podobno, kot jo izdelovalci uporabljajo pri rekreativnih modelih že desetletja. Le izboljšano, dodelano. Ne deluje v ledu. Za to pa še vedno obstaja 'ta zelen' klister.

Skating smuči, Atomic WC skate, bodo prišle prav na dolgih, ravninskih, trdih in ne premrzlih odsekih. Poleg hitrejšega gibanja (pa tudi večje porabe energije), sprememba tehnike blaženo vpliva na mišice. Večdnevno naprezanje in obremenjevanje istih mišičnih skupin vodi k vnetjem in poškodbam.

Ko bo pa mraz, zares mraz, ko sneg postane stiropor, takrat pa namesto smuči obujem čevlje. In to bo, glede na petletne izkušnje, po vsej verjetnosti obuvalo, ki ga bom najbolj uporabljal.

Icebug so zakon!

sobota, 10. oktober 2009

Še 141 dni

Veliko ali malo?
Še 3379 ur. Od katerih jih bom okoli 700 porabil za trening, približno 20 za logistične priprave, 850 za spanje, ostalih 1809 pa za ostale obveznosti. Čudna statistika. Gledano na zastavljeni cilj malo manj čudna. S krajšanjem dnevov se treningi daljšajo. Časa za ostalo, predvsem posel, pa bo vedno manj. Na srečo (spet gledano s perspektive Aljaske), se delovni utrip v vrtnarstvu s pričetkom zime umiri. Takrat tudi um, ki pa v teh dneh na treningih beži v službo, v službi pa na treninge. Zajebana situcija. Rešljiva z zgodnjim vstajanjem in nenehnimi kompromisi.
Torej, veliko ali malo?
Vsekakor malo.
Pravzaprav veliko.

Spremljevalci