torek, 17. november 2009

Odjuga

Je bilo za pričakovati. Zgodnji sneg pobirajo sape z juga. Še bolj pa gozdarji. Moje sledi so preorali, splužili do blata. Podrtih smrek je za celo zimo. Samo upam lahko, da zapade tako kot lani, da se v gozdove vrne mir.
Od jutri do nedelje bom zato pridružen množici, ki lovi zadnje zaplate prvega snega na urejenih progah centra na Rudnem polju. Ostanejo še vedno hribi. In vlažne, kopne doline.
Snega vedno manj, volje vedno več!

sobota, 7. november 2009

Pohajkovanja

Izkoriščam zgodnjo zimo na Pokljuki. Vsak dan, v glavnem v spremstvu snežink, pri najbolj neugodni temperaturi za mazanje smuči - nič stopinj celzija, stare 'kamen' dile namažem, zapnem in zagazim na nedolžne, 30 cm pokrite, gozdne ceste. To ni tek. Eno samo gaženje. Počasno, naporno a vseeno sproščujoče. Mehkoba snega je dvolična. Kolena in gležnji so ji hvaležni, mišice zaenkrat ne. Sprememba načina gibanja vključuje nove gibe, delo celega telesa. Zvečer je utrujenost temu primerna.
Vse bolj pazim na prehrano. Ne v smislu diete. V smislu zagotavljanja energije, povečana potreba po kompleksnih ogljikovih hidratih (testenine, riž, krompir, kruh, žganci...) in v smislu regeneracije. Takoj po treningu zaužijem čokoladno mleko (idealna kombinacija beljakovin in OH) ali regenaricijski napitek, pred spanjem pa dozo glutamina. Ker nisem poseben ljubitelj sadja, jedilnik dopolnjujem s svežimi zelenjavnimi sokovi, pomarančnim sokom, kalčki in predvsem govejim mesom - železo. Potem je tu še spanje, kljućni dejavnik uspešne regenaricije. Problem zgodnjega vstajanja enostavno zavijem v rjuhe ob osmih zvečer.

sreda, 4. november 2009

Prvi sneg

Po ponedeljkovem sedemurnem treningu so kolena in mišice zahtevali spremembo. Prišla je belem. Sedaj ostaja le upanje, da se prikaže še mraz in pogoji za 100 obiskov Pokljuke bodo izpolnjeni.
Na koncu jo bom že sit. Ampak takrat bo glava že bližje severu.

Spremljevalci