sreda, 29. februar 2012

Ko se ena pot konča, se začne druga!

Prejle, ob petih zjutraj, ko sem spala ob tašči, me je poklical Raje. To sem pričakovala, saj sem noč, ki sem jo seveda sprva preživela v domači postelji, nadaljevala na ZD na infuziji.
Nisem vedela, da sem tega sposobna, a v vseh urah, ko je bil moj ljubi na poti, sem se čisto povezala z njim, se to noč izčrpala skoraj do nezavesti, a žal ni pomagalo. Za njegove tetive je bil napor vsega gaženja očitno prehud.
Sedaj je že na varnem v Anchoriegu, jaz pa bom tudi prišla k sebi.

Hvala vsem za dobre misli, tudi v mojem imenu,
Ruth

8 komentarjev:

M pravi ...

Objem vsem skupaj, da se postavite na noge. Sreča pa ... ah, ko bi znala, bi jo nakvačkala in poslala vsem po en paket. Tko pa ... Držite se!

Tomaž Kovšca pravi ...

Pot, pot je pomembna, ne cilj! Raje, očitno te bolj potrebujemo mi, kot Aljaska!

Damir pravi ...

Peh... vjerovao sam, razmisljao i pratio tvoj put proteklih dana u nadi da ce ovaj put biti "taj".
Drzite se i oporavite... oboje.

K pravi ...

Pošiljamo dobre misli z Vrhnike! In malo sončka in toplote in ... in ... same lepe stvari, da bi le kaj pomagalo.

Gorazd Krnaič pravi ...

Srečno pot domov in z Ruth se rada imejta še naprej. Pomembna je pot ne cilj. Že to da se odpraviš na tako "pot" je zmaga.
Nekateri si upate, drugi pa samo sanjamo o taki "poti".

akvarij pravi ...

ja, srečno se vrni domov v objem tvojih ljubih... še lahko poskušaš...

Anonimni pravi ...

uf kako rajsi bi brala druge besede. zaradi mene in zaradi rajeta. ker vem kako trnova pot je se enkrat vec najti pot nazaj v ravnovesje vsakdana. nic cestitam za pogum. sedaj pa srecno nazaj na to stran alp ter srecno naprej v novi dan, na nove poti!

Anonimni pravi ...

Pot je bila lepa. Naj to šteje. Srečen povratek domov, Raje! In hitro okrevaj. Topel objem iz pomladne domovine.

Spremljevalci