sreda, 29. februar 2012

Ja, na žalost ni bilo druge rešitve. Tiste, ki skrbi, da se vrnem domov potrt in depresiven, obveščam, da prihajam dobre volje, brez psihičnih navlak. Edini problem so noge in križ, kar pa je že v fazi zdravljenja.
Tekom dneva (noči) pa napišem kako je bilo.
Srčen pozdrav,
Raje

Ko se ena pot konča, se začne druga!

Prejle, ob petih zjutraj, ko sem spala ob tašči, me je poklical Raje. To sem pričakovala, saj sem noč, ki sem jo seveda sprva preživela v domači postelji, nadaljevala na ZD na infuziji.
Nisem vedela, da sem tega sposobna, a v vseh urah, ko je bil moj ljubi na poti, sem se čisto povezala z njim, se to noč izčrpala skoraj do nezavesti, a žal ni pomagalo. Za njegove tetive je bil napor vsega gaženja očitno prehud.
Sedaj je že na varnem v Anchoriegu, jaz pa bom tudi prišla k sebi.

Hvala vsem za dobre misli, tudi v mojem imenu,
Ruth

Spet ...

Ahilova tetiva ni bila samo Ahilov problem.
Na žalost!
Krute razmere so mi omogočile vodstvo. In povzročile poškodbe.
In to je to.\

Hvala vsem za pozitivne misli! Moči, volje, borbenosti ... mi ni manjkalo. Mogoče sreče?
Mogoče sem pa le prestar za takšne napore?

torek, 28. februar 2012

Znova na pot

Raje je včeraj v nemogočem vremenu od štarta do prve kontrolne točke Yenta Station prehodil in presmučal približno 91 km in za to porabil 28 ur in 10 min. Počival je skoraj 9 ur in se približno ob 3. uri po aljaškem času odpravil  na 33 milj  (53 km) dolgo pot do druge kontrolne točke (Skwenta). Upajmo, da se je res dobro spočil in okrepil, kajti čaka ga mrzel  (-20 stopinj C) in precej vetroven dan. So pa poti prevozili s snežnimi sanmi, tako da bo malo manj trpljenja, vsaj upam.

Uradna spletna stran sedajle ni dostopna. Upam, da bo vsaj jutri, da bomo zvedeli novice o Rajetu. Peter

Tale me je nesla na krilih na Špartatlonu, naj pomaga tudi Rajetu

Boljša napoved ...

Kot je že Ruth napisala, je Raje prišel prvi na prvo kontrolno točko. Vseskozi je snežilo in na poti je bilo res veliko novega snega, tako da so do prve kontrolne točke prišli pešaki in prijatelja na smučeh. Kolesarji morajo riniti svoja kolesa in nekaj jih je že obupalo. Po počitku bo treba premagati do druge kontrolne točke nekaj čez 30 milj, kar je približno 50 km. Pot pa bo verjetno urejena in zato morda lažja, se pa napoveduje kar precej bolj hladno vreme, snežilo pa verjetno ne bo. Upam, da Raje ne bo preveč hitel in bo hranil moči.
Peter.

Juhejjj!

Kakšna novica!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Raje in Andrea sta si s smučmi utrla pot do 1. kontrolne točke. Za njima so prišli pešaki, kolesarji se do prvega resnega počitka še borijo.
Upam, da bo Raje nadaljeval tako, kot si (mi) je obljubil. POČASI, počasi ...

Transport: Ski
Racer *Checkpoints Time_IN Time_OUT Rest-time Run-time *AvgSpd *Status
Rajko Podgornik Yentna Station 02-27 18:10

28:10:00 2.02 0k
Rajko Podgornik Knik Lake 02-26 14:00 02-26 14:00 00:00:00

0k

Time on race: still in race...

Dan in noč neskončnih sanj


25 ur je Raje na svoji poti, neskončno težki preizkušnjii. In jaz ne morem spat. Iz zvezdne gorenjske noči mu pošiljam pozitivne misli v zasneženo aljaško popoldne ...

ponedeljek, 27. februar 2012

Sneži, sneži ...

Fantje in punce so se podali v objem pravi zimi. 
Na poti je noro težko, saj v dobrih 20 urah ni še nikogar na prvi kontolni točki v Yentni
Nekaj jih bivakira ob jezeru Flathorn, na 30. milji. O ostalih ni poročil ...
Držimo pesti!!! 
Štart si lahko ogledate na uradni strani Iditarod. Raje in njegov italijanski kolega sta edina na smučeh.

nedelja, 26. februar 2012

Štart

Danes Raje štarta ob 12. uri (polnoč) po našem času, na Aljaski pa je dve popoldan. Tekmovalce ne čaka nič kaj prijetno vreme, saj je napovedano kar močno sneženje in nekaj vetra.


Od devetinštiridesetih tekmovalcev se jih bo dvanajst podalo na 1000 milj dolgo pot, šest peš in šest s kolesi. Raje bo hojo kombiniral s tekom na smučeh.


Lani je bilo na štartu tako lepo vreme.

petek, 24. februar 2012

Race countdown

Odštevanje na levi ni pravilno. Nekje konec pomladi, ko sem se odločil, sem zgleda napačno vnesel datum in uro začetka poti.
Začnem, po slovenskem času, v nedeljo ob polnoči. Prvo kontrolno točko - Yentna, 90km, bom zapikal nekje po 12 do 18 urah. Noč bo dolga. Napovedan je sneg.

četrtek, 23. februar 2012

Umirjanje

Okoli Anchoragea se vije poteptana bela pot. Če jo zastavim od repa do glave, porabim 6 ur. To je užitek, to je priprava na nekoliko daljšo, nepoteptano pot.





Kjer takšnih ptic ne bo videti, niti slišati.
Sem miren.
In čakam.

torek, 21. februar 2012

Paketi

Takole. Stvari, ki so obvezne, pa jih najtežje opravim pred tekmo, so za mano.
Nakupovanja. Letos je bilo se težje. Cene so v primerjavi s predlani polovico višje. Z omejenim budžetom nabavit vse za na pot, je bilo raziskovalno delo v neprijaznem okolju. Mal se je bilo treba prilagodit, spremenit taktiko, zategnit pas, pa je.
Devet paketov danes odnesem na pošto in res jih želim v naslednjem mesecu odpret!
Sicer pa je Anchorage lepo zasut v belo.

V garaži B&B-ja leži moja oprema nedotaknjena, na srečo vsa in cela. Danes grem na sneg. Eni so šli že včeraj.



Kompanija je  prijetna. Za spremembo zelo pisana. Nekaj Italijanov, Škot, Avstralec, Španec, Čeh in Slovenc. Dobro karmo tako uničuje le Irene, lastnica, z nenehnim čvekanjem in razlaganjem stvari, ki nikogar ne zanimajo. Se pa da umaknit. Ko mine čas za vljudnost.
Od danes naprej bo teh umikov vedno več.

nedelja, 19. februar 2012

Flaj na Aljasko

Tole potovanje pa je bilo posebno.
Še preden sem odfrčal z Brnika, me je Ruth obvestila o nesreči v rastlinjaku. Potem stavka v Frankfurtu, let prestavljen ... Dobre vile Adrie Airways so me prebukirale v Amsterdam, kjer sem šprintal in jedva ujel letalo za Huston. Huston je v Texasu. Seveda se moji prtljagi ni tako zelo mudilo. Eno uro sem iskal informacijo, katero od dveh predvidenih letov za Anchorage je moje. Nobeno! Tik pred zdajci so ugotovili, da moram najprej v Seatle, potem pa naprej. Američani na letalu ne dajejo hrane, čeprav let traja sedem ur. No, dajo, če kupiš. Gorenjc pa kupi!? Ja, pa kaj še. Voda je zastonj.
V bistvu sem srečno prispel. Po 28 urah. Brez prtljage, zmatran, neprespan ...
Ob pol dveh ponoči sem zalegel. Zaman. Čez pol ure sem šel v prvi šoping. Na srečo so ta velike štacune odprte 24 ur na dan.
Sedajle se dela noč. Prtljago imam, oči pa težke. Spakiral in na pošti oddal tri pakete, popil 1,3 litra čaja, jest pa ne morem. Spat še ne smem, sicer bom pokonci sredi noči. Mišice so pa v redu. Hoja do in po štacunah je odsmrknila posledice letečega sedenja.
Vreme? Jasno, ponoči -10, podnevi -5. Kako prijetno. Dokler traja.
Tolk za uvod. Vi kar spite naprej. Jaz bom pa potem, ko boste vstali.
V reSnici je Amerika za nami!
10 ur, tule na Aljaski.

Spremljevalci