petek, 25. december 2009

Plantarni fasciitis

Količina je lahko ajsi. Tega se zavedam, upoštevam. Pa se je vseeno zgodilo. Fasal sem poškodbo pete - PLANTARNI FASCIITIS. Jutranja bolečina takoj po vstajanju je res kriza. Na srečo postane znosna že po nekaj minutah hoje. Ampak boli cel dan.
Kaj zdaj?
Rehabilitacija, jasno. Fizioterapija z laserejm, ultrazvokom, to bo že. Ampak priporočilo dvomesečnega do polletnega počitka...njak. Nemogoče.
Ni druge, kot prilagoditi treninge stanju. Nič več pohodov, teka. Pika. Na smučeh, ko bo spet mogoče (sneg), bodo obremenitve na peto majhne, zato bo šlo. Vmes pa kolo. Valjda. V takem vremenu, zima... Nekje moram staknit trenžer. Duhomorno vrtenje...groza.
Preveč sem vložil, preveč sem not, da bi se začel smilit samemu sebi. Problem pač, ne ravno enostaven, ki ga bom rešil. Pravočasno rešil!

Še javna zahvala novemu sponzorju :
JANEZ OBLAK s.p.
zavarovalno zastopanje

sreda, 16. december 2009

Treningi, oprema

Končno spet pogoji. Dnevov pohodov v skoraj vročini je bilo preveč. Paše bluzit na smučeh, na starih terenih, po novem snegu.

December in januar sta meseca količine. In testiranja opreme. Nekaj novih oblačil in novih smuči, čevljev. Trenutno me navdušujejo smuči - Atomic Mountain G2 .
Niso tekmovalne, zato širše, a neverjetno lahke in udobne. Pravi užitek na brezpotjih. Po celcu in mehki podlagi so odlične. Upam, da se bodo obnesle tudi na ledu. Na koncu jih bom primerjal z Atomic Vasa Race G2 in se odločil. Imam še idejo za rešitev problema oprijema v trdem, zmrznjenem snegu, ko struktura G2 ne deluje optimalno. Ko bo izvedena, pokažem.
Čevlji Alpina ST 40 so še uganka. Topli so, udobni tudi, a po celodnevni uporabi čutim bolečino v petah. Probal bom z dodatnimi vložki in dvojnimi nogavicami. Upam, da se spoprijateljimo.
Čakam še na novo, posodobljeno pulko.

torek, 17. november 2009

Odjuga

Je bilo za pričakovati. Zgodnji sneg pobirajo sape z juga. Še bolj pa gozdarji. Moje sledi so preorali, splužili do blata. Podrtih smrek je za celo zimo. Samo upam lahko, da zapade tako kot lani, da se v gozdove vrne mir.
Od jutri do nedelje bom zato pridružen množici, ki lovi zadnje zaplate prvega snega na urejenih progah centra na Rudnem polju. Ostanejo še vedno hribi. In vlažne, kopne doline.
Snega vedno manj, volje vedno več!

sobota, 07. november 2009

Pohajkovanja

Izkoriščam zgodnjo zimo na Pokljuki. Vsak dan, v glavnem v spremstvu snežink, pri najbolj neugodni temperaturi za mazanje smuči - nič stopinj celzija, stare 'kamen' dile namažem, zapnem in zagazim na nedolžne, 30 cm pokrite, gozdne ceste. To ni tek. Eno samo gaženje. Počasno, naporno a vseeno sproščujoče. Mehkoba snega je dvolična. Kolena in gležnji so ji hvaležni, mišice zaenkrat ne. Sprememba načina gibanja vključuje nove gibe, delo celega telesa. Zvečer je utrujenost temu primerna.
Vse bolj pazim na prehrano. Ne v smislu diete. V smislu zagotavljanja energije, povečana potreba po kompleksnih ogljikovih hidratih (testenine, riž, krompir, kruh, žganci...) in v smislu regeneracije. Takoj po treningu zaužijem čokoladno mleko (idealna kombinacija beljakovin in OH) ali regenaricijski napitek, pred spanjem pa dozo glutamina. Ker nisem poseben ljubitelj sadja, jedilnik dopolnjujem s svežimi zelenjavnimi sokovi, pomarančnim sokom, kalčki in predvsem govejim mesom - železo. Potem je tu še spanje, kljućni dejavnik uspešne regenaricije. Problem zgodnjega vstajanja enostavno zavijem v rjuhe ob osmih zvečer.

sreda, 04. november 2009

Prvi sneg

Po ponedeljkovem sedemurnem treningu so kolena in mišice zahtevali spremembo. Prišla je belem. Sedaj ostaja le upanje, da se prikaže še mraz in pogoji za 100 obiskov Pokljuke bodo izpolnjeni.
Na koncu jo bom že sit. Ampak takrat bo glava že bližje severu.

petek, 30. oktober 2009

Načrtovanje treningov

Še 120 dni. Še dva ciklusa treningov.
Trening ultramaratona je specifičen. Moj pristop je načrtovan. Načrt narejen na osnovi teorije, ki sem jo pridobil na Fakulteti za šport in še več s sodelovanjem z Velpec Urošem, nekdanjim vrhunskim ultratriatloncem in sedanjim trenerjem slovenske moške biatlonske reprezentance.

Desetmesečni makrocicklus vsebuje štiri cikluse:

PRIPRAVLJALNI CIKLUS
16 TEDNOV
Začetna faza treniškega procesa. Postopno privajanje telesa na daljše obremenitve. Nizka intenzivnost, vsestranska sredstva treningov - tek, kolo, hoja v gore, pohodi, plavanje, moč...

BAZIČNI CIKLUS
12 TEDNOV
Postopno povečanje časa treningov. Nizka intenzivnost, vsestranska sredstva treningov, dodano rolkanje

RAZVOJNI CIKLUS
10 TEDNOV
Poudarek na dolgih treningih - od 3 do 12 ur, v drugi polovici ciklusa vključitev dvodnevnih, nočnih tur. Nizka intenzivnost, dodajanje višje intenzivnosti v sklopu treninga; pomen regeneracije, prehrane. Zmanjšanje števila treningov na kolesu, povečanje količine na rolkah, tek na smučeh, krplanje, turno smučanje.

SPECIALNI CIKLUS
8 TEDNOV
Dolgi treningi, večdnevni situacijski treningi. Poudarek na teku na smučeh s pulko. Testiranja opreme, spanje zunaj.

To je groba skica načrta. Poleg omenjenega je skrb za zdravje in prehrano ključnega pomena. Prav tako psihološka priprava. Na tako dolgih preizkušnjah je končni rezultat, če so telo, vreme in logistika optimalni, 90% pogojen z dogajanjem v glavi.

torek, 20. oktober 2009

Sponzorji, donatorji

Tudi logistika letos poteka drugače kot pri prejšnjih odpravah. Predvsem njen finančni del. Vedno, ampak res vedno, je ta del potekal stopnjevano do zadnnjih dni pred odhodom. Namesto umirjanja in koncentracije so brneli telefoni, po njih stresna prepričevanja in prošnje za izpolnitev obljub, vožnje, čakanja ... Ure namenjene za ključne treninge so se izgubljale v pričakovanjih evrov. Danes imam to poglavje zaključeno. Še tule, Vasco, Tomaž, najlepša hvala!

Letalska karta je v žepu. Tu mi vedno pomaga Tatjana iz podjetja Thaico. Ne samo ugodno, predvsem pravilno. Zaradi zgolj predvidenega dneva povratka in časa, ko na Aljaski poteka Iditarod, je v Anchorageu iskanje prostega mesta za povratek nemogoče. Tatjana mi uredi v nekaj urah. Ko so nekateri kolegi na let čakali tudi po štirinajst dni, sam nisem upal več kot tri.

Podobno je z opremo. Vse je pripravljeno, vse pravočasno. Testiranja bodo zato lahko popolna in časa za izboljšanje dovolj. Tu pa gre zahvala prijateljem, vsakoletnim sponzorjem: Tomažu iz Albatross fly, Roku iz Annapurne in Matjažu iz Koale.
Ugodno razmerje menjave dolar-evro pa tudi ni kar tako.
Tako. Ostane le še natančno štiri mesece do odhoda. Štiri mesece za trening.

četrtek, 15. oktober 2009

Odštevanje, oprema

Ni treba koledarja in prstov. Sodobna tehnologija je od hudiča. Samo poiskat je treba.
Čas teče. Pada enakomerno, neusmiljeno. Na meni je, da ga optimalno izkoristim.
Trenutno gre vse po načrtih.
Oprema se dopolnjuje. Večino imam že od prejšnjih let. Stvari, ki pa so se izkazale za pomanjkljive, slabe ali pa jih lahko izboljšam, pa menjam.
Na primer smuči. Z menoj gresta dva para. Klasik fantastik in kratke drsalne. Tokrat Atomic.

Klasične smuči: Atomic Vasa G2

Mazanje klasičnih smuči je bilo v ekstremno mrzlih pogojih vsakoletna težava. Na trgu so zadnja leta tekmovalne smuči s posebno "prime in drsi" strukturo. Podobno, kot jo izdelovalci uporabljajo pri rekreativnih modelih že desetletja. Le izboljšano, dodelano. Ne deluje v ledu. Za to pa še vedno obstaja 'ta zelen' klister.

Skating smuči, Atomic WC skate, bodo prišle prav na dolgih, ravninskih, trdih in ne premrzlih odsekih. Poleg hitrejšega gibanja (pa tudi večje porabe energije), sprememba tehnike blaženo vpliva na mišice. Večdnevno naprezanje in obremenjevanje istih mišičnih skupin vodi k vnetjem in poškodbam.

Ko bo pa mraz, zares mraz, ko sneg postane stiropor, takrat pa namesto smuči obujem čevlje. In to bo, glede na petletne izkušnje, po vsej verjetnosti obuvalo, ki ga bom najbolj uporabljal.

Icebug so zakon!

sobota, 10. oktober 2009

Še 141 dni

Veliko ali malo?
Še 3379 ur. Od katerih jih bom okoli 700 porabil za trening, približno 20 za logistične priprave, 850 za spanje, ostalih 1809 pa za ostale obveznosti. Čudna statistika. Gledano na zastavljeni cilj malo manj čudna. S krajšanjem dnevov se treningi daljšajo. Časa za ostalo, predvsem posel, pa bo vedno manj. Na srečo (spet gledano s perspektive Aljaske), se delovni utrip v vrtnarstvu s pričetkom zime umiri. Takrat tudi um, ki pa v teh dneh na treningih beži v službo, v službi pa na treninge. Zajebana situcija. Rešljiva z zgodnjim vstajanjem in nenehnimi kompromisi.
Torej, veliko ali malo?
Vsekakor malo.
Pravzaprav veliko.

sobota, 05. september 2009

Kriza

En teden nekakšnih počitnic me je iz fizične, pretransformiral v psihično sfero. Volja za trening je poniknila, bolje rečeno izpuhtela s poletno vročino. En teden zabušavanja ( pa vseeno ne popolnega) bo dovolj. Današnji dež je prinesel ohladitev. V hribe prvi, še ne ta zaresni, sneg. In predvčerajšnjim sem videl sokola selca.

torek, 18. avgust 2009

Konec uvodnega ciklusa

Tri mesece uvodnega ciklusa treningov je za mano. Namen, postopno pripraviti telo na dolge treninge, je dosežen. 91 ur, 980 km peš, na kolesu, rolkah in v teku, s počitki, ki so enakovredni del treningov, postopno na več, spremebe v prehrani... Vse klapa. Posledic borelije ne čutim, niti težav jemanja zdravil za odpravo težkih kovin.
V bazičnem ciklusu do začetka novembra planiram trenirati od 20 do 40 ur tedensko. Dolge ture v hribih, kolo, rolke,tek in moč. Nato čimprej na sneg.
Volja in želja sta močni. telo tudi.
Še 194 dni.

torek, 04. avgust 2009

Medtem pa

Bliža se konec uvodnega ciklusa treningov. Priprave telesa na dolge obremenitve.
Znakov borelije ni več. Počitim se optimalno. Za rešitev težav s težkimi kovinami potrebujem posebna zdravila, na katera še čakam. Zdravnik pravi, da naslednje tri mesece ne bom mogel, smel trenirat, da bo proces izločanja vplival na moč, počutje, psiho...in da na vsakega deluje drugače. Računam na to - drugače. Na to, da bom vseeno lahko gradil, jačal telo in voljo za expesdicijo v Nome. Minulega dela ne nameravam kar tako zavreči. Preveč je bilo znoja, preveč tišči ta POT.

sreda, 15. julij 2009

Končno

Hribi. Končno.
Ko vročina ubija nad 2000 metri prijetno hladen veter odnaša podaljšane delavnike, finančne luknje, prevare in podobno nesnago. Nazaj v dolino, v vesolje. Ka pa vem?
Vrtača
4:55 h

torek, 16. junij 2009

Počasi, počasi

Ušel sem z mrhovišča.
Ne lovec. Mrhovina.
Obžrt do obisti, a ŽIV.
In lizanje ran je mimo. Čas za krepitev duše in telesa.
Postopoma in počasi. Načrtovano, prilagojeno.
Za pot.

petek, 10. april 2009

Po pauzi

Letošnja zima počasi brca v prazno.
Vrtenje v krogu doma, daleč od Aljaske, je bilo živčno. Bilo je potrebno.
Danes sem zdrav.
V meni spet žge. Kot hudič.
Vem zakaj.
In veselim se naslednje zime.

Spremljevalci