Mogoče bom na ta način našel še nekaj drobtinic, katerih ni odnesel veter ali niso ostale zamrznjene v snegu divjine? Čutim, da jih prenašam naokoli, a jih ne vidim.
Mogoče bodo to le zapisi v belino spleta, črke dogajanj, zdravilo proti pozabi?
Ali pa zgolj obljuba, da napišem knjigo.
Pisal bom počasi in občasno. Samo takrat, ko mi bo karma odprla okna. Predvsem tista, obrnjena vame.
Ni komentarjev:
Objavite komentar